4.05.2010

ALI JE MALO DELO RES KATASTROFA?

Objavljeno v nekategorizirano 15:11 avtor tudentskiglas

Zadnje mesece je veliko govora o zakonu o malem delu, slišati je veliko informacij kot tudi dezinformacij. Imamo argumente iz ene strani in argumente z druge strani. Dejstvo pa je, da bi moral vsak študent biti seznanjen s situacijo in zakonom oz. kaj le-te prinaša. Kam se obrniti, kako se odločiti, biti za, biti proti? To so pomembna vprašanja, na katera mora vsak študent imeti odgovor, sploh pa v tem času, ko postajajo aktualne demonstracije, ki jih ŠOS napoveduje za 19. maj. Se jih udeležiti, ali ne, pa je drugo vprašanje.

ŠTUDENTSKO DELO SEDAJ

Zanimivo je, da je povprečno trajanje študentskega dela v obdobju 2005–2008 občutno preseglo določila začasnega in občasnega dela. Podatki ADS namreč kažejo, da skupina študentov, starih od 15
do 24 let v povprečju dela okrog 9 mesecev, medtem ko je trajanje študentskega dela pri starejši skupini (25–29 let) še daljše – okrog 10 mesecev. Tako se študentsko delo, preobrazi iz oblike socialnega korektiva in pomoči študentom v obliko fleksibilnega zaposlovanja in je hkrati anomalija, ki obremenjuje trg delovne sile.

V letu 2008 je bilo izdanih več kot 1.180.000 napotnic dijakom in študentom, opravili so 84.258.616 ur dela. Bruto izplačila dijakom in študentom so znašala 341.457.832,70 EUR, prihodek iz koncesijske dejavnosti (12%) pa je znašal 40.663.293 EUR. Študentski organizaciji Slovenije je glede na veljavno delitev koncesijske dajatve pripadalo 37,5 % vseh sredstev iz koncesijske dajatve tj. 15.555.573 EUR, za štipendije, ki jih podeljuje Javni sklad RS za razvoj kadrov in štipendije pa 10.231.167 EUR. Študentski servisi ( le-teh je bilo 48 v letu 2008) so v letu 2008 zaslužili 15.248.734 EUR.

Mednarodna raziskava Evroštudent 2007 je ugotovila, da znaša delež študentov, ki med študijem opravljajo plačano delo, 65 %. Ugotovimo lahko tudi, da le malo študentov (8 %) dela krajši čas, do 5 ur tedensko, pri bolonjskih študentih pa je takšnih še manj.

Bistveno prednost v primerjavi s sedanjim sistemom bo pomenila t.i. »Centralna evidenca o malem
delu
«, ki bo zagotavljala tekoče podatke o opravljenih urah in doseženem prihodku na posameznika,
hkrati pa omogočala ustrezno spremljanje in učinkoviti nadzor nad izvajanjem malega dela.

Pomembna novost bo tudi opredelitev dejavnosti posredovanja malega dela kot nepridobitne
dejavnosti
. Izbor organizacij za posredovanje malega dela bo bolj transparenten kot do sedaj, saj bodo le-te izbrane na podlagi javnega razpisa in sicer za obdobje največ 5 let.

Nekatere slabe strani sedanje ureditve:

- študentsko delo ne omogoča socialne varnosti, kar negativno vpliva tako na študenta, ki to
delo opravlja, kakor tudi na pokojninsko in druge javnofinančne blagajne;
- študentskega dela ni mogoče uveljaviti kot delovne izkušnje, niti kot pokojninsko dobo;
- študentsko delo povzroča nelojalno konkurenco na trgu dela ter neupravičeno diferenciacijo
med osebami, ki delajo pri istem delodajalcu, saj delodajalcem za študente ni treba plačevati
prispevkov, ki jih morajo plačevati za redno zaposlene;
- neplačevanje delodajalcev za opravljeno delo študenta ali dijaka ter izkoriščanje študentskega
dela kot poceni delovne sile za delodajalce;
- zaradi podcenjenih stroškov zaposlitve študentsko delo izpodriva redno zaposlitev mladim
iskalcem prve zaposlitve (študentsko delo je za študente ugodno le na kratki rok, dolgoročno,
potem ko zaključijo študij, pa ima predvsem negativne učinke);

Predvsem pri starejši mladi populaciji gre za poklice (predvsem tehnični in visokostrokovni poklici),
kjer študentsko delo že dejansko konkurira tudi mladim diplomantom, torej populaciji, ki
uspešno konča šolanje
. Ugotovimo lahko, da skupina od 25. do 29. leta podaljšuje študentski status
zato, da bi podaljšali tudi možnost zaposlovanja v posebno strukturiranem segmentu slovenskega trga delovne sile (kjer veljajo posebna pravila in pogoji ter delujejo specializirane institucije). Temu v prid govori tudi podatek, da ta skupina s študentskim delom nastopa že v poklicnih skupinah, kjer lahko izrabi strokovno znanje, pridobljeno s študijem.

Zavedati se moramo, da ne bomo večno študenti, in da se bomo kaj hitro pojavili na trgu dela kot mladi diplomanti, ki iščejo zaposlitev, po sedanjem sistemu pa bi nam študentje predstavljali veliko nelojalno konkurenco. Žal pa na to dejstvo marsikdo hitro pozabi …

In še nekaj pozitivnih strani študentskega dela:

- iz koncesijske dajatve iz študentskega dela se financirajo štipendije, izgradnja in obnova
študentskih domov in obštudijske dejavnosti, kar razbremeni državni proračun;
- študenti pridobivajo kompetence in/ali izkušnje, ki so lahko povezane z njihovim študijem ter
vstopajo v socialno-delovna omrežja, ki jim bodo omogočila poznejšo zaposlitev (takšnih je
po glede na raziskavo Evroštudent 2007 le 18 % vseh študentov);
- izboljšanje življenjskega standarda študentov, razbremenitev staršev, večja samostojnost.
ZGODBA POVPREČNEGA ŠTUDENTA
Sam sem se v teh razpravah, ki potekajo zadnje tedne, zamislil nad seboj in situacijo v kateri sem pač sam. Sem redni študent, bolonjskega programa. Živim z mamo samohranilko, ki ima delavsko plačo in bratom, ki je še v OŠ. Sam prejemam štipendijo, ki z dodatki znaša 260€, skozi vso leto pa delam tudi prek študenta in mesečno povprečno dodatno zaslužim še 150€. Torej moj mesečni proračun znaša okoli 400€. Od doma ne dobim niti eura, saj to pač ni mogoče, tako se preživljam popolnoma sam: plačujem si sam bivanje v študentu, prehrano, obleko, šolske potrebščine – skratka vse kar pač potrebujem. Tukaj naj omenim, da sem si ob tem uspel kupiti še avto (sicer starejšega letnika), s katerim imam tudi določene stroške – avto imam seveda za luksuz in ne življenjsko nujo. Na fax hodim redno, povprečje imam 9.
S tem sem nekako želel le povedati, da se z zmernim študentskim delom, ki je plačano 5€ na uro (v mojem primeru) in štipendijo, da čisto normalno preživeti, pokriti čisto vse stroške, ki jih imaš, hkrati pa si še lahko kaj privoščiš. No, v mojem primeru je to pač avto … S tem zakonom se strinjam, saj menim, da na študente kot sem jaz, dejansko ne bo veliko vplival. Sam bom delal isto kot sem do zdaj. Najbolj skrbi verjetno tiste, ki delajo več, po navadi preveč, pogosto pa s tem zanemarjajo študijske obveznosti.
Bojim se, da pa študentski organizaciji manjkajo konkretni (in realni) predlogi. Če bi se temu bolj posvetile in od samega začetka sodelovale pri nastajanju tega zakona, bi mogoče to bilo drugače, vendar so sodelovanje in dialog zavrnile.
Žiga
Dejstvo je, da se bo cenzus za pridobitev državne štipendije zvišal za 200€, kar ni malo, zato bo do slednjih prišlo več študentov, prav tako pa se bo osnova državne štipendije zvišala s 40€ na 200€. Če bo temu tako, je to dejansko dobro. Pri tem pa ne smemo pozabiti, da so državne štipendije socialni korektiv, ki pomaga socialno najšibkejšim.
V času odkar je bil predlog o malem delu podan, se je odpravila tudi omejitev zgornje postavke, ki je bila za marsikoga sporna. Letni cenzus znaša nekaj manj 6000€, medtem ko več kot 83% študentov letno zasluži manj kot 4000€. To pomeni, da na VELIKO večino študentov ta zakon ne bo imel vpliva in jih ne bo prizadel. Prizadel pa bo študentske organizacije in študentske klube, ki bodo odslej dobivali skoraj pol manj denarja.

BODIMO KRITIČNI TUDI DO SEBE

Pošteno pa je, da vsak študent pošteno in kritično razmisli o vsej tej situaciji. Dejstvo je, da v Sloveniji diplomira le polovica študentov, kar pomeni, da druga polovica le izkorišča študentski status in bonitete, ki jih nudi država. Če bi se to spremenilo, bi navsezadnje res lahko tisti polovici, ki študira in diplomira, vsem podarili državne štipendije iz denarja, ki bi ga država prihranila na račun študentov, ki nikoli ne diplomirajo – polovica je občutno preveč.
Treba je biti realen in priznati, da študentom v Sloveniji sploh ne gre slabo, zato pa si vsak želi biti študent in to čim dlje. Marsikdo omenja štipendije, ki jih prejme vsak študent v nekaterih evropskih državah (npr. Anglija), pozabijo pa omeniti, da morajo doštudirati v roku, ko pa se zaposlijo, pa štipendijo vračajo.
V Sloveniji je na voljo tudi veliko kadrovskih štipendij, ki pa se jih študenti poslužujejo le v manjšini. Bojim se,da zato, ker kadrovska štipendija s seboj prinaša tudi obveznosti, dolžnosti in roke, ne pa le pravice, zato se jih študentje izogibajo …
Na spodnjih naslovih si lahko ogledate oddaje na to temo. Bilo bi prav, da se vsak študent vsaj malo pozanima o tej situaciji, prisluhne vsem stranem, in sprejme kritično odločitev. Študentske demonstracije, ki se napovedujejo 19. maja ne smejo biti plod nekega upora zaradi samega »upora«. Študentje naj bi bili kritična masa in bodoči intelektualci, zato je treba sprejemati odločitve na ravni dobre argumentacije in ne le zato, ker pač nekdo tako reče.
Pomembno tukaj pa je omeniti, da se velika večina študentov ne istoveti s študentsko organizacijo, ki jih predstavlja v javnosti in je njihov glas. Vseskozi govorijo v »imenu študentov«, a kaj ko dejanske velike podpore z njihove strani ne uživajo. Študentje ne čutijo pripadnosti kot bi jo morali, zakaj je temu tako, pa je spet drugo vprašanje.
Torej,

BODITE KRITIČNI, A NE POLITIČNI!

ODDAJA NA RADIU SLOVENIJA z različnimi gosti o temi MALO DELO
http://tvslo.si/predvajaj/vlada-stopila-na-prste-studentom/ava2.62864651/).
ODMEVI (2. polovica oddaje), 28. 4. 2010
http://tvslo.si/predvajaj/vlada-stopila-na-prste-studentom/ava2.62864651/%29#ava2.67713420

OMIZJE (Revolucija na trgu dela), 28. 4. 2010
http://tvslo.si/predvajaj/vlada-stopila-na-prste-studentom/ava2.62864651/%29#ava2.67762694
ČLANEK Resnica o študentskem delu, 16. 3. 2010
http://glasstudentov.blog.siol.net/2010/03/16/resnica-o-studentskem-delu/

ALI JE MALO DELO RES KATASTROFA?
  • Share/Bookmark
 

24 komentarjev »

  1. Anonimno pravi,

    5.05.2010 ob 18:55

    Čakaj malo? Daj mi en razlog zakaj za boga bi naj študent vplačeval v POKOJNINSKO blagajno če pa mu čisto nič ne šteje? Kaj pa če sem dijak in mi gre super (sem pravdober) in imam dovolj časa a naj raje pijem kot delam, ker več delati nesmem. Prav tako počitnice poletne. Takrat bi lahko delal le 14 ur na teden!

    Pa še ena stvar je omejena je urna postavka. Zakaj programer ne sme dobiti več denarja če pa je njegova ura vredna najmanj 8€? No sedaj pa odgovori.

    Se opravičujem za rahlo agresivnost ampak tukaj ne daješ vtisa, da si reven…

  2. marko pravi,

    5.05.2010 ob 20:37

    slabo si prebral članek. nisi opazil, da piše, da se je zgornja postavka 8e odpravila?

    Prav tako za študente omejitev 14 ur na teden en velja, tako da lahko delaš v enem kosu, lahko v večih … pač na voljo imaš 728 ur na letni ravni, ki si jih lahko porazdeliš poljubno – torej lahko na teden delaš več kot 14 ur, saj ta tedenska omejitev NE velja za študente

  3. Bac pravi,

    5.05.2010 ob 23:23

    Ta post je čista 10ka. Ko bi le več študentov razmišljalo s svojo glavo.

  4. hribar:) pravi,

    6.05.2010 ob 00:47

    Anonimni….kdo tu ni raven???

  5. mateja pravi,

    6.05.2010 ob 13:54

    saj mislim, da piše “reven”

  6. NoMercy pravi,

    6.05.2010 ob 14:22

    v bistvu gre za to, da se delodajalce nekako “prisili” da ljudi sprejemaojo v delovno razmerje ne pa, da se švercajo na študenskem delu!!

  7. Tina pravi,

    7.05.2010 ob 08:59

    Res je, malo delo je vredu, ampak seveda za tiste študente ki so razvajeni in jih družina dobesedno nosi po rokah, nekateri morajo denar zaslužt sami. Me veseli samo to da je takih razvajencov zelo malo.

  8. Študent pravi,

    8.05.2010 ob 17:15

    Pa ste vi normalni… pa kaj nam je treba takšne propagande!!!

    Če prav razumem naj bi bil eden najpomembnejših razlogov, ‘da se delodajalci ne bodo švercali’ … Delodajalci v današnji ureditvi nimajo kaj dosti izbire. Spomnite se tlačanov v starem oz. srednjem veku, ki so morali plačevati desetino svojega pridelka. V sodobnem času je iz te desetine nastala POLOVICA! Tukaj pa se tudi delodajalec zamisli in raje zaposli študetna – logično. In vi pametnjakoviči(ki pišete takšne članke) bi še poslabšali takšno ureditev: Ukinimo študentsko delo, dajmo državi več, bodimo še večje ovce kot smo že itak!

    Jaz osebno živim dokaj v redu v sedanji ureditvi in kot mnogi drugi si ne želim sprememb. Tisti pa, ki so vas oprali in nastopate kot razni ‘Žigati pridni študetje, ki vas nov zakon ne bi prizadel’, se pa zamislite kaj vam manjka v tretnutni študetski ureditvi?? V naši družbi je veliko problemov, ki bi morali imeti večjo prioriteto kot pa študentsko delo. Naj se raje ukvarjajo s tem kako sredstva vzeti tajkunom in nahraniti lačne! Pa, da mi slučajno kdo ne reče, da bi se z malim delom in večjim zaposlovanjem rednih delavcev te razmere izboljšale. Npr.: gostinec, ki fura lokal samo od študentov, bo gostilno raje zaprl, kot zaposlil delavce in plačeval ‘duplo’ – ni računice. Poslovno se nebi izšlo! Obdržimo ureditev, kot jo imamo zdaj…bolje da služijo študentski servisi z malimi procenti kot pa država z 50%!

    Sodeč po linkih, ki ste jih navedli pod člankom lahko sklepamo, kdo tako goreče navija za spremembe – Mainstream mediji! In kdo stoji za največjimi medijskimi korporacijami – Ljudje, ki so si ta zakon zmislili!

    Opozarjam vse, ki si bodo prebrali zgodbo o Žigatu, ne posplošujte … Žiga je pač en primer in ne mečite vseh Janezov v isti koš kot Žigata. Tudi sam ne opravljam veliko študentskega dela vendar razmišljam z zdravo pametjo in vem, da bi z novim zakonom prišlo do kaosa!

  9. oboževalka :P pravi,

    10.05.2010 ob 21:24

    Super si to napisal ^^,

  10. brusli pravi,

    15.05.2010 ob 19:56

    V poplavi člankov končno en članek, ki ni samo črn ali samo bel.

    AMPAK:)

    zavedati se je potrebno naslednjih dejstev:
    iz koncesijskih dajatev se sofiniancira ogromno korekcijskih projektov (od bonov, štipendij, društev, sofinanciranj štud.družin ipd)
    študent, ki ima možnost bivati v študentu ni povprečen že zato ker študentskih postelj primankuje in najemnina s stroški vred znaša cca 250-300 EUR, kar pomeni, da bi avtorju najbrž zmanjkalo za hrano in transport
    dokler ni dovolj štipendij in praks za vse študente, ni smotrno drastično spreminjati sistem zaradi prevelike količine oškodovanih, predvsem trga dela
    podatek o urah študentskega dela ne upošteva, da cca 20 MIO ur pokriva neprofitni sektor, ki je izvzet iz zakona o malem delu

    Ključno bi bilo kreirati nova delovna mesta. Način za doseganje tega cilja je kreiranje bolj kakovostnih štud.programov in kadrov ter z uvedbo sistema vračanja štipendij glede na dobo študija prisiliti študente k temu, da se bolj resno lotijo svoje izobrazbe.

    lp
    Brusli

  11. Anon pravi,

    16.05.2010 ob 21:35

    Problem je edino v tem, da država, ki je v zadnjih letih nardila tolko afer, tolko takih in drugačnih kraj in hookupov, tolko najrazličnejših pizdarij, nima kaj pizdit če kdo njej kaj vzame, kot prvo.

    Kot drugo zaradi zgoraj navedenih razlogov ne zaupam več nikomur v vladi, pa če je ta al pa ona prejšnja, zakaj bi jim torej dajal več denarja, ko so pa vsi skladi in vse zadeve dovolj fleksibilne, da lahko iz fonda za penzionerje kupijo jebene Patrie?

    Kot tretje, pa ne maram attituda – “nočemo da nam nekateri kradejo, zato bomo kar vse omejili, pa bo problem rešen.”

    Kot četrto sem pa dokaj prepričan, da dokler smo mi vsi fokusirani na to polemiko, ker pač moramo bit, oni na hitro sprejemajo razne “sporazume”, dajejo posojila raznim državam in bogve kaj še vse.

    Kot peto pa mislim, da je čas, da vsak državljan reče “Mene ti politiki več ne bodo jebali, čas je, da začnejo razmišljat, saj so za to plačani!”

    P.S.: Ne mi z raznimi “Če nočeš tega zakona, pa daj boljši predlog…” Ne bi dal boljšega predloga tudi če bi ga mel, ker nimam državne plače, da bi reševal državne probleme. Lahko se pa spomnim vsaj petih moških srednjih let, ki imajo plačo zato, da razmišljajo in tega ne delajo prav pogosto.

  12. Mojca pravi,

    16.05.2010 ob 23:06

    Če imaš 260€ štipendije in urno postavko 5€, malo delo zate res ni problem. Problem je, če nimaš štipendije, ker imajo starši nekaj evrov “preveč” dohodka mesečno in urno postavko pri delodajalcu cca. 3€. Potem je potrebno delati najmanj 100 ur mesečno, da imaš takšen prihodek, kot ti.

    Kar pa se tiče zanemarjanja študijskih obveznosti, dijaki in študentje, ki delajo ob šoli, imajo zagotovo več delovnih navad in večjo zmožnost organizacije časa, ker so v to pač prisiljeni (govorim iz lastnih izkušenj) in včasih res prekomerno delo ne vpliva na uspeh.

    Razumem, da sedanje študentsko delo ni dobro organizirani in ga marsikdo izkorišča, ampak rešitev ni v omejevanju le tega, pač pa v preverjanju (odkar delam preko študentskega servisa, in nekaj let je že za mano, me ni nihče vprašal, kje imam napotnico in osebni dokument, da dokažem veljavnost napotnice) in omejenem številu let statusa študenta. S tem bi se rešil tudi problem prevelikega števila študentov v Sloveniji.

    Kakorkoli, moje skromno mnenje. Se vidimo v sredo na Prešernovem trgu! :-)

  13. A pravi,

    17.05.2010 ob 09:06

    http://www.predlagam.vladi.si/webroot/idea/view/721

  14. Alexj pravi,

    17.05.2010 ob 12:59

    Dol z študentskimi organizacijami!
    To so profitne organizacije!

    Vso delo naj samo prevzamejo fazne fakultete , ki bi spremljale vrsto dela in količino dela, ki se ga izvaja! Ostalo naj ostane isto!

  15. Tomo pravi,

    17.05.2010 ob 15:16

    Študentsko delo se bo, če bo ZMD sprejet zelo spremenilo.
    Na razpolago bodo samo še enostavan (to je slabše plačana dela), ker se za 720 ur dela/leto ne izplača uvajati male delavce.
    Malo delo bo zelo težko dobiti iz dveh razlogov: veliko več potencialnih iskalcev malega dela (poleg študentov in dijakov še brezposelni, upokojenci in neaktivni), drug razlog, prav tako zelo radikalen so pa omejitve v podjetjih koliko malih delavcev bodo lahko imeli (Mercator, Petrol, javna uprava, klinični center, rtv… do največ 8 malih delavcev (sedaj imajo vsi te več 100 študentov).

    Tako da bo realno zelo težko zaslužiti 200 eur/mesec, prav tako se bodo zaradi velikega zvišanja dajatev znižale neto urne postavke.

    Naivno je razmišljanje, da na posameznega študenta ZMD ne bo vplival! Po diplomi, ko boš formalno brezposelen/a bo prvi delo malo delo in ne redna služba!

  16. M.S. pravi,

    17.05.2010 ob 20:16

    Jaz bi dal tak predlog, da bi se gledala prisotnost pri pouku/predavanju. Če te ni vsaj 80% na predavanjih, pouku, NI ŠANS, da dobiš napotnico.

    Treba je priznat (pa sem študent, ki tudi dela občasno), da tole malo delo po eni strani ni slabo, je pa res, da pa kakšne reveže res omejuje. Ampak vseeno, podpiram malo delo.

    Bi bilo pa potrebno marsikaj spremenit. Med drugim bi lahko bili fakultetni in tudi že srednješolski programi z več prakse. Kaj je boljšega kakor pa da imaš prakso (ki bi bila lahko tudi plačana) skozi celo leto, podjetje te pozna, imaš izkušnje… Verjetno je res, da bi na začetku prakse opravljal kakšno nepomembno delo, ampak če si v podjetju stalno 7 let šolanja (4 leta SŠ in 3 leta fakultete) bo zagotovo podjetje tudi delalo na tebi, da bi te izobrazilo, ker ko bi končal šolanje, bi poznal podjetje, poslovne partnerje, način delovanja, in se ne bi bilo podjetju obremenjevati s tem, da bi dobili “pravega” človeka, ki bi ga bilo potrebno še uvajati.

  17. Matej pravi,

    17.05.2010 ob 21:38

    “25. do 29. leta podaljšuje študentski status”

  18. Matej pravi,

    17.05.2010 ob 21:45

    “Ugotovimo lahko, da skupina od 25. do 29. leta podaljšuje študentski status”
    Za to pa ni krivo študentsko delo, ampak “umetno” podaljševanje satus. Preprečiti bi morali to umetno podaljševanje statusa, ne pa preprečit študentsko delo.

    Mi pa gre na bruhanje, ko delodajalec od študenta pričakuje/zahteva, da ima delovnik 8 ur/dan, vse dni v tednu. To definitivno ne spada več pod študentsko delo.

    Je pa prav, da se da več denarja v štipendije namesto Klubom/študentskim organizacijam. ter popolnoma izklopi študentske servise.
    Podpiram tudi ukinitev t.i. študentskih servisov, ki so le neki vmesni ljudje, ki pobirajo provizijo. Posredovalnice del bi morale biti nepridobitne in trasparentne (naj se vse ureja kar preko zavoda za zaposlovanje pa je).

  19. Matej pravi,

    17.05.2010 ob 21:53

    “diplomira le polovica študentov, kar pomeni, da druga polovica le izkorišča študentski status in bonitete, ki jih nudi država. ”

    Naj močno omejijo zlorabe tega, ne pa da omejijjo študentsko delo samo!
    Naj omejijo VZROK in ne posledic!

    Jaz sem takoj za, da če ponavljaš, se izpišeš, se prepišeš, PLAČAŠ LETNIK. To bi totalno omejilo t.i. fiktivne študente.

    Nimam nič proti brihtnim študentom, ki naredijo vse izpite zraven pa še dosti delajo. V bistvu so oni pravi carji.

  20. Mile pravi,

    18.05.2010 ob 21:55

    Slovenija je ena navadna zavožena država, v kateri je uvedba kakršnihkoli sprememb popolnoma nemogoča. Od zakona o malem delu bomo imeli na dolgi rok korist prav vsi, razen hudobnega kapitala, ki ga poosebljajo delodajalci, študentski servisi in očitno na žalost tudi študentske organizacije.

    Ampak ne – študij je žur!!!! Naj tako kar ostane, a ne? Pa menda ja ne živite vsi v tej državi samo še od danes do jutri?

  21. mateja pravi,

    20.05.2010 ob 17:32

    podpišite peticijo

    http://www.ipetitions.com/petition/razpustiti_sos/

  22. Bimbo pravi,

    22.05.2010 ob 13:11

    Matej je s tem zadel žebljico na glavico: “Podpiram tudi ukinitev t.i. študentskih servisov, ki so le neki vmesni ljudje, ki pobirajo provizijo. Posredovalnice del bi morale biti nepridobitne in trasparentne (naj se vse ureja kar preko zavoda za zaposlovanje pa je).”

    Le razmisliti je treba: Kako je mogoče, da so se študetski servisi tako razmnožili, če ne gre za pridobitno in to zelo donosno dejavnost? Kako je možno, da nekdo služi lepe denarce s posredovanjem študenstkega dela, katerega temelj pri delodajalcih je izogibanje obveznostim, klestenje stroškov in “obvladovanje” števila redno zaposlenih. Slednje je zelo pomembno tako v zasebnem sektorju (prihranki, zadovoljevanje zahtev uprav in lastnikov po nenehnem zmanjševanju fiksnih stroškov torej številu zaposlenih) kot tudi v javnem sektorju in državni upravi (omejeno število delovnih mest). Žalostno in povsem prezrto dejstvo je, da so se ob posredovalnicah študentskega dela v zadnjem obdobju razmnožile tudi razne posredovalnice za zaposlovanje. Tudi tu gre očitno za lepe denarje, saj so na naš trg s podružnicami vdrla velika tuja zasebna podjetja. Da bi bilo vse skupaj še bolj perverzno, so se te tvorbe razširile navkljub že razvejeni mreži Zavodov za zaposlovanje, ki so in še počnejo prav to – posredujejo med ponudniki in iskalci dela. Najbolj perverzno je pa dejstvo, da je delovnih mest in rednega dela vedno manj, teh “visoko” strokovnih mešetarjev pa vedno več. Temu se reče sodobno storitveno gospodarstvo, ko vedno manj ljudi vedno težje živi od realnega ustvarjanja realne dodane vrednosti, vedno več ljudi pa živi (oziroma je prisiljeno živeti) od provizij, subvencij, dotacij, torej prerivanja pri koritih, ki pa z ekonomijo dodane vrednosti nimajo prav nič skupnega.

  23. Mrs Grace Fatima pravi,

    7.12.2010 ob 14:57

    Special Attn:

    WE ARE HERE FOR THE PURPOSE OF XMAS LOAN AND THOSE LESS

    PRIVILEGED WHO HAVE NO OF
    GETTING FUNDS ,BUT THERE IS HOPE AS WE ARE READY TO OFFER

    LOANS TO
    WILLING INDIVIDUALS WHO NEEDS THESE FUNDS FOR SOMETHING TO

    BETTER
    THERE LIVES. SO ALL YOU HAVE TO DO IF YOU ARE ONE OF THOSE

    IN NEED OF
    LOAN IS TO CONTACT THIS FIRM WITH THE BELOW INFORMATION SO

    THAT WE
    CAN HAVE A CLUE OF WHOM YOU ARE AND WHAT YOU NEED

    NOTE THAT ALL RESPONDS SHOULD BE SENT TO THIS MAIL:

    mrs.grace.fatimas.loanlender@gmail.com

    INFORMATION NEEDED
    1YOUR NAMES……………..
    2 YOUR LOCATION……………..
    3 LOAN NEEDED…………..
    4 DURATION (YEARS)…………..
    5 PHONE…………………..
    6 FAX………………………
    7 MONTHLY INCOME………………..
    8 OCCUPATION………………..
    9 HOME ADDRESS……………
    10 COUNTRY………………….. .
    contact email:………
    Thanks And Regards

  24. Goran pravi,

    17.12.2011 ob 11:55

    Če bi blo več del okoli, bi tudi manj blo tega…

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !