4.05.2010

ALI JE MALO DELO RES KATASTROFA?

Objavljeno v nekategorizirano 15:11 avtor: tudentskiglas

Zadnje mesece je veliko govora o zakonu o malem delu, slišati je veliko informacij kot tudi dezinformacij. Imamo argumente iz ene strani in argumente z druge strani. Dejstvo pa je, da bi moral vsak študent biti seznanjen s situacijo in zakonom oz. kaj le-te prinaša. Kam se obrniti, kako se odločiti, biti za, biti proti? To so pomembna vprašanja, na katera mora vsak študent imeti odgovor, sploh pa v tem času, ko postajajo aktualne demonstracije, ki jih ŠOS napoveduje za 19. maj. Se jih udeležiti, ali ne, pa je drugo vprašanje.

ŠTUDENTSKO DELO SEDAJ

Zanimivo je, da je povprečno trajanje študentskega dela v obdobju 2005–2008 občutno preseglo določila začasnega in občasnega dela. Podatki ADS namreč kažejo, da skupina študentov, starih od 15
do 24 let v povprečju dela okrog 9 mesecev, medtem ko je trajanje študentskega dela pri starejši skupini (25–29 let) še daljše – okrog 10 mesecev. Tako se študentsko delo, preobrazi iz oblike socialnega korektiva in pomoči študentom v obliko fleksibilnega zaposlovanja in je hkrati anomalija, ki obremenjuje trg delovne sile.

V letu 2008 je bilo izdanih več kot 1.180.000 napotnic dijakom in študentom, opravili so 84.258.616 ur dela. Bruto izplačila dijakom in študentom so znašala 341.457.832,70 EUR, prihodek iz koncesijske dejavnosti (12%) pa je znašal 40.663.293 EUR. Študentski organizaciji Slovenije je glede na veljavno delitev koncesijske dajatve pripadalo 37,5 % vseh sredstev iz koncesijske dajatve tj. 15.555.573 EUR, za štipendije, ki jih podeljuje Javni sklad RS za razvoj kadrov in štipendije pa 10.231.167 EUR. Študentski servisi ( le-teh je bilo 48 v letu 2008) so v letu 2008 zaslužili 15.248.734 EUR.

Mednarodna raziskava Evroštudent 2007 je ugotovila, da znaša delež študentov, ki med študijem opravljajo plačano delo, 65 %. Ugotovimo lahko tudi, da le malo študentov (8 %) dela krajši čas, do 5 ur tedensko, pri bolonjskih študentih pa je takšnih še manj.

Bistveno prednost v primerjavi s sedanjim sistemom bo pomenila t.i. »Centralna evidenca o malem
delu
«, ki bo zagotavljala tekoče podatke o opravljenih urah in doseženem prihodku na posameznika,
hkrati pa omogočala ustrezno spremljanje in učinkoviti nadzor nad izvajanjem malega dela.

Pomembna novost bo tudi opredelitev dejavnosti posredovanja malega dela kot nepridobitne
dejavnosti
. Izbor organizacij za posredovanje malega dela bo bolj transparenten kot do sedaj, saj bodo le-te izbrane na podlagi javnega razpisa in sicer za obdobje največ 5 let.

Nekatere slabe strani sedanje ureditve:

- študentsko delo ne omogoča socialne varnosti, kar negativno vpliva tako na študenta, ki to
delo opravlja, kakor tudi na pokojninsko in druge javnofinančne blagajne;
- študentskega dela ni mogoče uveljaviti kot delovne izkušnje, niti kot pokojninsko dobo;
- študentsko delo povzroča nelojalno konkurenco na trgu dela ter neupravičeno diferenciacijo
med osebami, ki delajo pri istem delodajalcu, saj delodajalcem za študente ni treba plačevati
prispevkov, ki jih morajo plačevati za redno zaposlene;
- neplačevanje delodajalcev za opravljeno delo študenta ali dijaka ter izkoriščanje študentskega
dela kot poceni delovne sile za delodajalce;
- zaradi podcenjenih stroškov zaposlitve študentsko delo izpodriva redno zaposlitev mladim
iskalcem prve zaposlitve (študentsko delo je za študente ugodno le na kratki rok, dolgoročno,
potem ko zaključijo študij, pa ima predvsem negativne učinke);

Predvsem pri starejši mladi populaciji gre za poklice (predvsem tehnični in visokostrokovni poklici),
kjer študentsko delo že dejansko konkurira tudi mladim diplomantom, torej populaciji, ki
uspešno konča šolanje
. Ugotovimo lahko, da skupina od 25. do 29. leta podaljšuje študentski status
zato, da bi podaljšali tudi možnost zaposlovanja v posebno strukturiranem segmentu slovenskega trga delovne sile (kjer veljajo posebna pravila in pogoji ter delujejo specializirane institucije). Temu v prid govori tudi podatek, da ta skupina s študentskim delom nastopa že v poklicnih skupinah, kjer lahko izrabi strokovno znanje, pridobljeno s študijem.

Zavedati se moramo, da ne bomo večno študenti, in da se bomo kaj hitro pojavili na trgu dela kot mladi diplomanti, ki iščejo zaposlitev, po sedanjem sistemu pa bi nam študentje predstavljali veliko nelojalno konkurenco. Žal pa na to dejstvo marsikdo hitro pozabi …

In še nekaj pozitivnih strani študentskega dela:

- iz koncesijske dajatve iz študentskega dela se financirajo štipendije, izgradnja in obnova
študentskih domov in obštudijske dejavnosti, kar razbremeni državni proračun;
- študenti pridobivajo kompetence in/ali izkušnje, ki so lahko povezane z njihovim študijem ter
vstopajo v socialno-delovna omrežja, ki jim bodo omogočila poznejšo zaposlitev (takšnih je
po glede na raziskavo Evroštudent 2007 le 18 % vseh študentov);
- izboljšanje življenjskega standarda študentov, razbremenitev staršev, večja samostojnost.
ZGODBA POVPREČNEGA ŠTUDENTA
Sam sem se v teh razpravah, ki potekajo zadnje tedne, zamislil nad seboj in situacijo v kateri sem pač sam. Sem redni študent, bolonjskega programa. Živim z mamo samohranilko, ki ima delavsko plačo in bratom, ki je še v OŠ. Sam prejemam štipendijo, ki z dodatki znaša 260€, skozi vso leto pa delam tudi prek študenta in mesečno povprečno dodatno zaslužim še 150€. Torej moj mesečni proračun znaša okoli 400€. Od doma ne dobim niti eura, saj to pač ni mogoče, tako se preživljam popolnoma sam: plačujem si sam bivanje v študentu, prehrano, obleko, šolske potrebščine – skratka vse kar pač potrebujem. Tukaj naj omenim, da sem si ob tem uspel kupiti še avto (sicer starejšega letnika), s katerim imam tudi določene stroške – avto imam seveda za luksuz in ne življenjsko nujo. Na fax hodim redno, povprečje imam 9.
S tem sem nekako želel le povedati, da se z zmernim študentskim delom, ki je plačano 5€ na uro (v mojem primeru) in štipendijo, da čisto normalno preživeti, pokriti čisto vse stroške, ki jih imaš, hkrati pa si še lahko kaj privoščiš. No, v mojem primeru je to pač avto … S tem zakonom se strinjam, saj menim, da na študente kot sem jaz, dejansko ne bo veliko vplival. Sam bom delal isto kot sem do zdaj. Najbolj skrbi verjetno tiste, ki delajo več, po navadi preveč, pogosto pa s tem zanemarjajo študijske obveznosti.
Bojim se, da pa študentski organizaciji manjkajo konkretni (in realni) predlogi. Če bi se temu bolj posvetile in od samega začetka sodelovale pri nastajanju tega zakona, bi mogoče to bilo drugače, vendar so sodelovanje in dialog zavrnile.
Žiga
Dejstvo je, da se bo cenzus za pridobitev državne štipendije zvišal za 200€, kar ni malo, zato bo do slednjih prišlo več študentov, prav tako pa se bo osnova državne štipendije zvišala s 40€ na 200€. Če bo temu tako, je to dejansko dobro. Pri tem pa ne smemo pozabiti, da so državne štipendije socialni korektiv, ki pomaga socialno najšibkejšim.
V času odkar je bil predlog o malem delu podan, se je odpravila tudi omejitev zgornje postavke, ki je bila za marsikoga sporna. Letni cenzus znaša nekaj manj 6000€, medtem ko več kot 83% študentov letno zasluži manj kot 4000€. To pomeni, da na VELIKO večino študentov ta zakon ne bo imel vpliva in jih ne bo prizadel. Prizadel pa bo študentske organizacije in študentske klube, ki bodo odslej dobivali skoraj pol manj denarja.

BODIMO KRITIČNI TUDI DO SEBE

Pošteno pa je, da vsak študent pošteno in kritično razmisli o vsej tej situaciji. Dejstvo je, da v Sloveniji diplomira le polovica študentov, kar pomeni, da druga polovica le izkorišča študentski status in bonitete, ki jih nudi država. Če bi se to spremenilo, bi navsezadnje res lahko tisti polovici, ki študira in diplomira, vsem podarili državne štipendije iz denarja, ki bi ga država prihranila na račun študentov, ki nikoli ne diplomirajo – polovica je občutno preveč.
Treba je biti realen in priznati, da študentom v Sloveniji sploh ne gre slabo, zato pa si vsak želi biti študent in to čim dlje. Marsikdo omenja štipendije, ki jih prejme vsak študent v nekaterih evropskih državah (npr. Anglija), pozabijo pa omeniti, da morajo doštudirati v roku, ko pa se zaposlijo, pa štipendijo vračajo.
V Sloveniji je na voljo tudi veliko kadrovskih štipendij, ki pa se jih študenti poslužujejo le v manjšini. Bojim se,da zato, ker kadrovska štipendija s seboj prinaša tudi obveznosti, dolžnosti in roke, ne pa le pravice, zato se jih študentje izogibajo …
Na spodnjih naslovih si lahko ogledate oddaje na to temo. Bilo bi prav, da se vsak študent vsaj malo pozanima o tej situaciji, prisluhne vsem stranem, in sprejme kritično odločitev. Študentske demonstracije, ki se napovedujejo 19. maja ne smejo biti plod nekega upora zaradi samega »upora«. Študentje naj bi bili kritična masa in bodoči intelektualci, zato je treba sprejemati odločitve na ravni dobre argumentacije in ne le zato, ker pač nekdo tako reče.
Pomembno tukaj pa je omeniti, da se velika večina študentov ne istoveti s študentsko organizacijo, ki jih predstavlja v javnosti in je njihov glas. Vseskozi govorijo v »imenu študentov«, a kaj ko dejanske velike podpore z njihove strani ne uživajo. Študentje ne čutijo pripadnosti kot bi jo morali, zakaj je temu tako, pa je spet drugo vprašanje.
Torej,

BODITE KRITIČNI, A NE POLITIČNI!

ODDAJA NA RADIU SLOVENIJA z različnimi gosti o temi MALO DELO
http://tvslo.si/predvajaj/vlada-stopila-na-prste-studentom/ava2.62864651/).
ODMEVI (2. polovica oddaje), 28. 4. 2010
http://tvslo.si/predvajaj/vlada-stopila-na-prste-studentom/ava2.62864651/%29#ava2.67713420

OMIZJE (Revolucija na trgu dela), 28. 4. 2010
http://tvslo.si/predvajaj/vlada-stopila-na-prste-studentom/ava2.62864651/%29#ava2.67762694
ČLANEK Resnica o študentskem delu, 16. 3. 2010
http://glasstudentov.blog.siol.net/2010/03/16/resnica-o-studentskem-delu/

ALI JE MALO DELO RES KATASTROFA?
  • Share/Bookmark

16.03.2010

RESNICA O ŠTUDENTSKEM DELU

Objavljeno v nekategorizirano 11:41 avtor: tudentskiglas

Ključne besede:
resnična dejstva o »malem delu«; urne postavke; omejitev ur; vpliv novega zakona na študenta; financiranje študentskih organizacij; poraba študentskih organizacij; sporna dejstva

RESNICA O ŠTUDENTSKEM DELU

Nujno branje za vse študente! Kam gre vaš denar?

Vsak študent ob besedni zvezi »študentsko delo« pomisli na delo, ki ga sam opravlja preko študentske napotnice, in s tem zasluži denar, ki ga potrebuje za študij, ali pa druge stvari. Zaslužek je vedno dobrodošel, sploh pa v primerih, ko starši in družina ne morajo podpirati študenta, sploh pa tiste, ki se ne šolajo v domačem kraju in morajo plačevati za nastanitev, prehrano ipd.

Študentsko delo ima torej velik eksistencialni pomen za študente. Stanje, ki je vladalo do zdaj, je vsakomur dajal možnost, da dela preko napotnice, zasluži denar in pokrije svoje potrebe. Vse lepo in prav. Tukaj je pomembno omeniti, da obstajata dve vrsti študentov: takšni, ki delajo ob študiju, da lahko študirajo, ali pa želijo enostavno zaslužiti nekaj ob strani ter si nabrati izkušnje in takšni, ki v študentskem delu vidijo le možnosti za velike zaslužke in izkoriščanje lukenj v sistemu. Vsak zagotovo ve, da preko študentskih napotnic delajo ljudje, ki sploh nimajo statusa, poleg tega je na področju študentskega dela prihajalo tudi do izkoriščanj s strani delodajalcev, ki študente pridno izkoriščajo, saj so cenejši, poleg tega pa jih premnogokrat ne plačajo pošteno za svoje delo, ali pa jih sploh ne plačajo.

Poleg delodajalcev so od študentskega dela velik kos pogače jemale tudi študentske organizacije, študentski servisi, … Slab nadzor nad študentskim delom je bil do zdaj voda na mlin vsem, ki so se okoriščali s študentskim delom. S tem ne mislim študenta, ki dela, da zasluži zase in za svoj študij, ampak še za vse ostale, ki od študentskega dela dobijo svoj delež. Izkoriščanje študentskega dela se bo kot kaže z novim zakonom o malem delu končalo. Od študentskega dela ne živi in zasluži samo študent, ampak tudi študentske organizacije -dejstva o tem bodo navedena v nadaljevanju. Na žalost pa se marsikateri študent ne zaveda, da se z njegovim delom preko napotnice preživlja še marsikdo drug in ne le on.

Kaj ZARES prinaša zakon o malem delu?

Urne postavke

Zakon določa najnižjo bruto urno postavko v višini 3,50 EUR . Višina najnižje bruto urne postavke je bila določena glede na veljavno višino minimalne plače preračunano na uro dela. Določena je tudi najvišja možna urna postavka za malo delo v višini 8,00 eur z namenom, da se prepreči zloraba določb o dovoljeni kvoti ur malega dela, saj bi delodajalec lahko večje število opravljenih ur prikril z večjo urno postavko. Po podatkih iz letnih poročil študentskih servisov je povprečna urna postavka študentskega dela v letu 2008 znašala 4,05 eur.  Višine urnih postavk se bodo po sprejetju zakona usklajevale na enak način in v enakih rokih, kot socialni transferji.

Torej študentje ne bodo delali za manj kot 3,5€/h in več kot za 8€/h (bruto). V tem primeru so na noge skočili tisti, ki so sedaj služili več kot 8€/h, teh pa seveda ni veliko in le-ti ne predstavljajo večine študentske populacije, ki dela. Kdor si s študentskim delom nabira večjo premoženje, dejansko uničuje pomen študentskega dela. Slednje je delo ob ŠTUDIJU (ja, tudi opravljanje študijskih obveznosti je še nekje), ki nam pomaga preživeti, ali pa le dodatno zaslužiti in si nabirati izkušnje, ne pa izkoriščati statusa, da si v času študija nabereš čim več denarja, študija pa tako ali tako takšni v večini ne opravijo. Tukaj omenjam primer funkcionarjev študentske organizacije, ki študirajo po 7 let ali več, se pridno prepisujejo s fakultete na fakulteto in pridno izkoriščajo luknje v zakonih, ki jim omogočajo podaljševanja statusa v nedogled – zakaj? Ker status prinaša ugodnost študentskega dela, s katerim slednji pridno služijo in se okoriščajo na škodo študentov. Tukaj je še primer, ko je študentska organizacija za svetovanje za nakup novih nepremičnin plačala več kot 85.000 €! Za svetovanje! Na koncu se za nakup niso odločili, ker pač so jim za 85.000€ svetovali, da to ne bi bila dobra naložba. Tukaj naj še omenim, da imajo v lasti 6 nepremičnin, v vrednosti dobrih 6,5 milijona €! Ali je to v dobrobit študentov, sploh pa tistih, ki se s težavo preživljajo iz meseca v mesec, prepuščam vaši presoji.

Zakon bo tako med drugim omejil delo tistih študentov, ki status študenta izkoriščajo le za zaslužek, ne pa za dejansko študiranje in diplomo, s tem pa navsezadnje mečejo slabo luč na vse tiste, ki pridno študirajo in ob študiju dejansko delajo zato, da preživijo, nabirajo izkušnje, ali pa le dodatno zaslužijo – seveda v normalnih mejah. Podpora takšnim izkoriščevalcem se bo tako končala.

Iz malega dela se bodo plačevali tudi  naslednji prispevki:

za primer poškodbe pri delu in poklicne bolezni v višini 0,53 %,

pokojninsko in invalidsko zavarovanje v višini 9,01 % in

zdravstveno zavarovanje v višini 5,96 %.

Ta spremembna vsekakor ne bo šla na škodo nikomur, kvečjemu bo le izboljšala stanje na področju študentskega dela, saj bo leto bolj regulirano in ne bo dopuščalo izkorišanja.

Omejitev študentskega dela

4. člen prinaša še nekatere omejitve malega dela. Malo delo se lahko po zakonu opravlja največ 14 ur na teden. Zaradi študijskih obveznosti dijakov in študentov je v zakon za to ciljno skupino vgrajena izjema, da lahko malo delo opravljajo tudi več ur na teden, vendar pa v posameznem koledarskem letu ne smejo preseči dovoljenega obsega ur preračunanega na letni obseg ur, kar znese 728 ur. Na ta način se dijakom in študentom zagotovi možnost, da delo prilagodijo svojim študijskim obveznostim oziroma, da delajo predvsem v času počitnic.

Torej, v realnosti se bo lahko delalo več kot 14 ur na teden, vendar na koncu število ur v koledarskem letu ne sme znašati 728 ur. Vse študentje, ki npr. delajo le med glavnimi počitnicami nima kaj skrbeti.

Za tiste, ki pa priložnostna dela opravljajo skozi vso leto pa DEJSTVO:

Če delaš 8 ur na dan, vseh pet dni v tednu oz. skupaj 40 ur na teden, boš lahko delal 18,2 tednov, kar je skoraj 5 mesecev!

Tisti, ki pa redno opravlja svoje študijske obveznosti, pa v nobenem primeru ne more delati več, saj bi mu težko zneslo, da dela 8h na dan, vse dni v tednu, 5 mesecev. To je še en dokaz, da zakon o malem delu skrbi le tiste, ki skozi vso leto »pridno« služijo na račun študentskega statusa, svoje študijske obveznosti pa zanemarjajo in iznajdljivo koristijo luknje v šolskem sistemu ter se prepisujejo s fakultete na fakulteto, si podaljšujejo absolvenstke staže ipd.

Torej, letna omejitev ur študentskega dela, NE BO VPLIVALA na poštenega študenta, bo pa vplivala na tiste, ki status le izkoriščajo in bogatijo na ta račun.

Tukaj je pomembno omeniti, da se bo študentsko delo po novem štelo v delovno dobo. Iz malega dela se bodo plačevali tudi prispevki delojemalca za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, skupna obremenitev malega dela bo 29,50-odstotna. Študentsko delo bo z novim zakonom torej bolj urejeno, študent bo lahko imel tudi dolgoročne koristi. Dejstvo je, da študentsko delo v obliki kot je obstajalo do sedaj, ne more več obstajati, saj je prihajalo do velikih goljufij in nepravilnosti ter seveda – izkoriščanja.

Zakon določa tudi posebno varstvo za osebo v primeru neplačila opravljenega malega dela s strani delodajalca. Osebi se bo v tem primeru zagotovilo plačilo malega dela iz enotnega rizičnega sklada.

Zakaj so študentske organizacije V RESNICI PROTI novem zakonu?

V sedanji ureditvi študentskega dela se sredstva iz 12 % koncesijske dajatve namenjajo za štipendije (25 % vseh sredstev iz dajatve), Študentski organizaciji Slovenije za izvajanje obštudijskih aktivnosti (37,5 % vseh sredstev iz dajatve), preostalih 37,5 % se kot strošek prizna študentskemu servisu za posredovanje dela. Dodatno se obračunava še 2 % koncesijske dajatve, ki se namenja za izgradnjo in vzdrževanje študentskih domov. Skupna dajatev iz  študentskega dela po veljavni ureditvi znaša 14 %.

Primer, kako je bilo do sedaj: če smo kot študenti zaslužili npr. 300€ na napotnico, je koncesijska dajatev znašala 42€. Od tega je dobila študentska organizacija 15,7€ za izvajanje obštudijskih dejavnosti, študentski servis 15,7 €, sklad za štipendije 10,5€ in 0,84€ za izgradnjo in vzdrževanje študentskih domov.

Z Zakonom malem delu se ohranja višina dajatve, vendar z bistvenimi spremembami v delitvi teh sredstev. Predvsem se bo podvojil odstotek sredstev, ki je namenjen za štipendije, ohrani pa se višina odstotka za izgradnjo študentskih domov. Skupaj naj bi se torej več kot polovica vseh sredstev iz dajatve iz malega dela namenila za štipendije in izgradnjo bivanjskih zmogljivosti za študente. Več kot polovica sredstev (tj. 8 %) iz celotne 14 % dajatve iz malega dela bo namenjenih za štipendije in študentske domove!

Bistveno manjši delež sredstev kot do sedaj bo namenjen kritju stroškov posredovanja malega dela, manj sredstev pa bo neposredno prejela tudi Študentska organizacija Slovenije. 4 % dajatve, ustvarjene z malim delom dijakov in študentov se nameni  za delovanje Študentske organizacije Slovenije in za  financiranje projektov, namenjenih obštudijskim dejavnostim dijakov in študentov. Pri tem so predvideli prehodno obdobje do leta 2013, ko se bodo sredstva za delovanje ŠOS zmanjševala iz 4 na 2 % dajatve. ŠOS po trenutnem sistemu prejema 4,5 % dajatve.

NOVA DELITEV

Organizacije bodo 10 % dajatev iz malega dela namenile:

6,0% Javnemu skladu za razvoj kadrov in štipendije, ki sredstva nameni za financiranje štipendij
2,0% v proračunski sklad v pristojnosti ministrstva, pristojnega za visoko šolstvo, za sofinanciranje gradnje in prenove študentskih bivalnih zmogljivosti v Republiki Sloveniji ter sofinanciranje razširitve in posodobitve prostorskih pogojev in tehnološke opremljenosti univerz, ki jih je ustanovila Republika Slovenija, v skladu s programom investicij, ki ga sprejme Vlada RS
1,5% stroški, ki se priznajo organizaciji, ki posreduje malo delo
0,3 % Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje za skupni rizični sklad
0,2% Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje za vzdrževanje in vodenje centralne evidence o opravljenem malem delu ter druge administrativno-strokovne naloge v povezavi s spremljanjem izvajanja malega dela, ki jih v podzakonskem aktu predpiše minister, pristojen za delo

Preostala 4% dajatev iz malega dela pa se bo razdelilo takole:

4 % dajatev NAMEN leto 2011 leto 2012 leto 2013 in naprej
ustvarjena z malim delom dijakov in študentov Študentski organizaciji Slovenije 4% 3% 2%
financiranje projektov, namenjenih obštudijskim dejavnostim dijakov in študentov 0% 1% 2%

Iz tabel je razvidno, da bo več denarja šlo za štipendije (1x več), manj denarja pa bo dobila študentska organizacija sama.

KAM GRE DENAR?

Preberite slednje zanimive informacije o delovanju študentskih organizacij za leto 2008 (vir: delo.si):

Po ključu delitve koncesijskih dajatev je največ odstotkov, skoraj 70, namenjenih za delovanje študentskih organizacij treh največjih univerz, ki se delijo po številu študentov. Ker je ljubljanska univerza največja, prejema Študentska organizacija Univerze v Ljubljani (ŠOU v Ljubljani) 38,6 odstotkov vseh koncesijskih dajatev, kar je v letu 2008 pomenilo 4.932.750 evrov. Sledi ji Študentska organizacija Univerze v Mariboru (ŠOUM), ki je upravičena do 20,3 odstotka ali 2.825.000 evrov, zbranih z delom študentov. Na tretjem mestu je Univerza na Primorskem, ki letno dobiva pet odstotkov ali 860.000 evrov. Študentska organizacija Slovenije (ŠOS) prejema letno skoraj pol milijona tolarjev, slabih pet milijonov evrov pa je namenjenih za delovanje študentskih klubov.

Največji kos finančne pogače torej dobi ŠOU v Ljubljani, ki je v letu 2008 zbrala s koncesijskimi dajatvami in drugimi prihodki 5,5 milijona evrov. Za honorarje in sejnine študentskega zbora, predsedstva, volilne komisije, senata, tožilstva in razsodišča so namenili 1.226.500 evrov, odhodki za 21 redno zaposlenih pa znašajo 809.000 evrov oziroma skoraj 3000 evrov mesečno na zaposlenega. Za delovanje centrala ŠOS porabi ostalo, torej 3,1%, kar znese okrog pol milijona €. Seveda lahko pridobivajo tudi druga sredstva, zato imajo še večji proračun.

Slika: Razdelitev koncecijskih sredstev ŠOS, organizacijskim oblikam ŠOS in Zvezi ŠKIS

Študentska organizacija Univerze v Mariboru je razpolagala v letu 2008 s 3,4 milijona evri (koncecijske dajatve od študentskega dela znašajo 2,8 milijona evrov, ostalo pa drugi prihodki). Tretjina sredstev je namenjenih za plače, regrese, honorarje in sejnine. Kar največ, skoraj 520.000 evrov, so namenili za plače strokovnih služb, v katerih zaposlujejo 21 ljudi, ki prejemajo v povprečju mesečno po več kot 2000 evrov. Zaposleni pa so upravičeni še do nadomestila za povračilo stroškov za prevoz na delo, do regresa za prehrano, dnevnic, brezplačne uporabe mobilnega telefona in delnega plačila šolnine. Za delovanje drugih študentskih organov (študentskega zbora in predsedstva, op.p.) je namenjenih 180.000 evrov, od tega prejema predsednik ŠOUM 682 evrov mesečno, podpredsednik in sekretarji pa 450 evrov.

Predsednik ŠOU v Ljubljani in direktor ŠOUM prejemata mesečno 5800 evrov. Mesečni dohodki zastopnikov študentskih organizacij presegajo povprečni dohodek študenta, ki znese 1500 evrov na leto.

Leto 2009: ŠOU je porabila okoli štiri milijone evrov za lastno delovanje (!), kar pomeni polovico proračuna. Za boljši občutek: to je skoraj 1 milijarda tolarjev !!! Vsega skupaj se porabi več kot 7 milijonov evrov sredstev, kar je ogromno denarja, za katerega davkoplačevalci praktično ne vedo, še manj pa vedo, da se polovica teh sredstev porabi za osnovno delovanje ŠOU Ljubljana.

Delodajalec torej plača študentskemu servisu za delo, ki ga študent opravi, in še 12 odstotkov od tega plačila, ki pa se razdeli na različne naslove. Pet odstotkov tega denarja gre v proračun ŠOS, ki ga porabi za svoje delovanje in za delovanje drugih študentskih organizacij. Delovanje študentskih organizaciji v Sloveniji je katastrofalno. Proračuni ŠOS in drugih treh študentskih organizaciji so preveliki glede na to, kakšne so njihove aktivnosti in čemu namenjajo sredstva. Tako namreč ŠOU v Ljubljani že več let sofinancira prireditev Rock Otočec, ki jo prireja poslanec in podpredsednik stranke Zares Franci Kek. To je sporno. Če bi ŠOS ves svoj proračun namenil študentski prehrani, bi vsi študentje v Sloveniji lahko jedli zastonj.

ZAKLJUČEK

Če bi prišlo do tega, da se študentske organizacije ne bi več financirale s študentskim delom, bi končno prešli v normalno stanje. Študentje se ne zavedajo, da s svojim delom financirajo delovanje študentske organizacije, koliko pa ima povprečen študent od slednje, pa naj pomisli vsak zase.

Z novim zakonom  bo torej precejšen del koncesijske dajatve namenjen za štipendije in študentske domove. To pa pomeni manj denarja za študentske organizacije in njihovo neprimerno porabo.


Dobro premislite, koga boste podprli. Državo, ali študentsko organizacijo, ki se sedaj zavzeto obrača na študente ter jim daje zavajujoče informacije, zakaj morajo biti proti novemu zakonu. Študentska organizacija je proti le zato, ker bo sama dobila precej manj denarja, denar, ki ga je dobivala od študentov preko študentskega dela. Večina študentov dejansko ne ve, da študentska organizacija dobi svoj delež od VSAKEGA študentskega nakazila.

Vedeti je treba, da študent, ki redno študira in ob tem priložnostna dela (skozi vso leto, ali med glavnimi počitnicami), ne bo čutil nobenih sprememb in omejitev. Čutili pa jih bodo študentje, ki na ta način izkoriščajo svoj status ter seveda študentske organizacije, ko so do sedaj živele od študentov in njihovega dela.

POVZETEK DEJSTEV:

- Zakon določa najnižjo bruto urno postavko v višini 3,50 EUR . Višina najnižje bruto urne postavke je bila določena glede na veljavno višino minimalne plače preračunano na uro dela. Določena je tudi najvišja možna urna postavka za malo delo v višini 8,00 eur z namenom, da se prepreči zloraba določb o dovoljeni kvoti ur malega dela, saj bi delodajalec lahko večje število opravljenih ur prikril z večjo urno postavko.

- Če delaš 8 ur na dan, vseh pet dni v tednu oz. skupaj 40 ur na teden, boš lahko delal 18,2 tednov, kar je skoraj 5 mesecev! Tisti, ki pa redno opravlja svoje študijske obveznosti, pa v nobenem primeru ne more delati več, saj bi mu težko zneslo, da dela 8h na dan, vse dni v tednu, 5 mesecev. To je še en dokaz, da zakon o malem delu skrbi le tiste, ki skozi vso leto »pridno« služijo na račun študentskega statusa, svoje študijske obveznosti pa zanemarjajo in iznajdljivo koristijo luknje v šolskem sistemu ter se prepisujejo s fakultete na fakulteto, si podaljšujejo absolvenstke staže ipd.

- Študentsko delo se bo po novem štelo v delovno dobo. Iz malega dela se bodo plačevali tudi prispevki delojemalca za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, skupna obremenitev malega dela bo 29,50-odstotna. Študentsko delo bo z novim zakonom torej bolj urejeno, študent bo lahko imel tudi dolgoročne koristi. Dejstvo je, da študentsko delo v obliki kot je obstajalo do sedaj, ne more več obstajati, saj je prihajalo do velikih goljufij in nepravilnosti ter seveda – izkoriščanja.

- Zakon določa tudi posebno varstvo za osebo v primeru neplačila opravljenega malega dela s strani delodajalca. Osebi se bo v tem primeru zagotovilo plačilo malega dela iz enotnega rizičnega sklada.

  • Share/Bookmark